Ulično delo

Inovativni pilotni program Ulično delo je namenjen mladim med 12. in 29. letom, ki so zaradi različnih dejavnikov v nevarnosti, da razvijejo tvegana vedenja, ki bi lahko ogrozila njihovo zdravje in ustrezen psihosocialni razvoj. Program uličnega dela, pomeni srečevanja z mladimi v njihovem življenjskem okolju, izvaja skupina prostovoljcev, ki so se za svoje delo usposobili v okviru projekta PmP.

Delujemo na področju treh posavskih občin (Sevnica, Krško, Brežice), glavnino preventivnih uličnih dejavnosti pa izvajamo v Krškem (blokovska naselja in romsko naselje Kerinov Grm). Izziv uličnemu delu so tudi otroci priseljencev, za katere izvajamo tečaje slovenskega jezika.

Kontakt

mag. Martin Lisec

Inštitut Stopinje

splet: www.stopinje.si

e-pošta: martin.lisec@stopinje.si

telefon: 040 731 115

 

Več …

Kaj ulično delo je in čemu je namenjeno?

Sodobne razvite družbe imajo na različnih področjih življenja vzpostavljene službe, ki skrbijo (oz. naj bi skrbele) za raznovrstne potrebe prebivalcev. Področje zdravja pokrivajo zdravstvene ustanove, področje sociale centri za socialno delo, področje vzgoje in izobraževanja različne šole in vrtci itd. Toda ker ne živimo v idealnem svetu, prepogosto opažamo, kako omenjene ustanove na mnoge stiske, s katerimi se ljudje srečujejo, preprosto ne (z)morejo dati ustreznega odgovora ali ponuditi celovite rešitvi. Še več: številnih stisk ljudi pogosto niti ne zaznajo, kajti življenje prepogosto presega okvirje, znotraj katerih delujejo razne ustanove. Razlog za to seveda ni v nesposobnosti ali nepripravljenosti različnih služb, da bi priskočile na pomoč ljudem v različnih stiskah, ampak v preprostem dejstvu, da je vsak ustanova v dometu in možnostih svojega delovanja omejena. Zato na vseh omenjenih in drugih področjih igrajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije.

Podobno je tudi pri delu z mladimi. Smisel uličnega dela je v tem, da ulični delavci “izstopimo” iz okvirjev vzgojnih in drugih ustanov, ki delajo z mladimi, in gremo tja, kjer mladi so, v njihovo življenjsko okolje. Biti z mladimi postaja tako nova paradigma vzgojnega pristopa, ker pomeni “eksodus” uličnih vzgojiteljev iz svojih lastnih ustanov tja, kjer se mladi zadržujejo.

Prvi pomemben korak uličnega dela je opazovanje teritorija. Kje se mladi zadržujejo? Kaj počnejo? Kdo sploh so mladi, ki jih lahko srečamo na ulicah naših mest? S kakšnimi vprašanji in problemi se srečujejo. Naslednji korak predstavlja navezava stikov in srečevanje z mladimi, poslušanje mladih in oblikovanje konkretnih oblik spremljanja in pomoči mladim. Ulično delo torej pomeni iti v življenjsko okolje mladih in vzeti ulico za izhodišče vzgojnih intervencij in vzgojnih procesov. Ob tem je pomembno poudariti, da je iniciativa za kakršnokoli obliko pomoči vedno na strani mladih. Ob uličnem delavcu, ki ga srečajo v svojem življenjskem okolju, imajo priložnost, da sprejmejo odločitev, ki bo mogoče bistveno pripomogla h kakovosti njihovega življenja. Toda odločitev je konec koncev vedno – njihova.

Navzočnost uličnega vzgojitelja na ulici torej bistveno spremeni kakovost ulice kot take. Ulica je odprt prostor, ki ponuja tisoč možnosti in tisoč izzivov. Ulični vzgojitelj sodi v ta niz ponudb ulice, s svojo navzočnostjo na ulici pa odpira mladim možnost bolj kakovostne izbire.

Visit Us On Facebook